Ali kdo ve, ali že obstaja oziroma kdo razvija tak avto, ki bi ga sam rad imel? Nikoli nisem bil za ekstreme. Nisem za električni avto, kot jih (drago) prodajajo sedaj. Ker jih brez subvencij (in bistveno manjših dajatvah za porabljeno energijo) tako in tako ne bi veliko kupovali. Prav tako pa vem, da je treba porabo tekočih goriv zmanjšati. Ne le zaradi izpustov C02 in nekoliko počasnejšega segrevanja, ampak tudi zaradi tega, da bi zaloge vendarle pustili tudi zanamcem. Torej je rešitev na dlani. Vsi jadralci jo poznamo. Pomožni motor v električnem avtu. Prijatelj nekoč vodilni v znanem podjetju za prodajo avtomobilov, ga je poimenoval »električni hibrid«. Lastnik dobrega električnega avta mi je, ko sem ga prosil za nekakšno recesijo, odgovori: »pametno razmišljanje, bi ga imel«.
Ob nedavno končani Podnebni konferenci ZN v Dohi pa tudi sicer mi mediji vedno znova skušajo vzbuditi slabo vest, ker naj bi bil kriv za globalno ogrevanje in posledično za vse vremenske katastrofe. Zaradi tega sem se odločil, da dokončam razmišljanje, ki sem ga v bistvu zapisal že pred pol leta. Bistvo je, da smo jadralci že desetletja ekologi po duši. Da »kurimo« nafto le, če je res potrebno za dosego bližnjih ciljev. Da smo razvili ob tem tehnike, ki omogočajo racionalno premikanje. Da nam za premikanje naše »hiše« zadostujejo motorji do 20 KM, pa še tega uporabimo le, če res ni zadosti vetra ali pa je čisto v nos. Kako zelo napredni smo pri tem, lepo ilustrira primer, da so že v poznih 30 letih prejšnjega stoletja vedeli, da naj se spodnji rob prednjega jadra dotika na palubo. Ker se tako maksimalno omejiti pretok zraka iz privetrne na zavetrno strani. Kdaj so začeli na potniška letala nameščati najprej navpične konice kril (wingtips) na letalska krila?
No, sodobni človek želi biti mobilen, pa naj gre za nujo zaradi ustvarjanja vrednosti (delo po domače) ali užitka. Priznam, da na mesec trenutno porabim za okoli 350 evrov dizla. Vendar bi z veseljem nabavil nov, ekološko veliko bolj sprejemljiv avto. Vendar se mi zdi, da takšnega, kot mislim, da bi avti morali biti (še) ni na trgu. Bojim se torej, da ni problem le v ceni, ki bi morala biti v rangu običajnih avtov, morda do 15 do 20 % višja. No, pa pojdimo lepo po vrsti
Velikost in funkcionalnost
Kot imamo za regate drugačno zasnovane jadrnice kot za razvedrilo in drugačne za čezoceansko plovbno ali lenobno premikanje od marine do marine, bi avti morali biti različno zasnovani. V družini je tako morda smiselno imeti morda dva različna avtomobila, če jih res potrebujemo. Sicer pa naj bo eden pa ta čim bolj univerzalen. Torej sam bi imel avto, ki bi možnost prevoza 4 oseb (morda za silo 5), z velikimi vrati za dostop do prtljažnika. Torej blizu enoprostorca. Ne razumem, čemu nekateri mislijo, da je treba imeti toliko pločevine okoli sebe. Torej razni SUV-i ne pridejo v poštev. Saj vendar vemo, koliko v resnici prostora potrebuje odrasla oseba (za vsak slučaj nadpovprečno velika). Prostor za kolena in kakšen centimeter tudi ob malo višjem položaju sedeža nad glavo pač! Tak avto bi bil zasnovan tudi z mislijo, da je teža avtomobila eden glavnih faktorjev, ko skušamo zmanjšati porabo in tudi samo moč motorja zaradi pospeševanja. Močnejši motor pa spet poveča težo … Res je, da se večja varnost dosega tudi z več pločevine okoli potnikov. Vendar se ob tem zmanjšuje varnost tistih, ki se ne vozijo v »oklepnikih«. Da pač vi lahko povzročite poškodbe pri nekom, ki si »oklepnika« ni mogel privoščiti. Pa če ste krivi za nesrečo ali ne!
Pogon mora seveda biti na elektriko
Pogon koles naj bi imel na elektriko. Ne vem, ali je bolje na vsa štiri kolesa ali bolje na dve kolesi in v tem primeru ali naj bo spredaj ali zadaj. Morda je to celo povezano s čim učinkovitejšo rekuperacijo. Morda kdo ta del mojih želja kdo dopolni, kot delajo pri Wikepediji. Bom vesel!
Dragih, težkih in ekološko spornih akumulatorjev naj bo, kolikor je optimalno
Akumulatorjev naj bi imel za največ 100 morda 120 km zahtevne vožnje (mestne, po hribovitosti cesti …). Tako majhna kapaciteta je po moje zadostna, ker se, če se ne motim, 90 % dnevnih voženj opravi znotraj tega okvirja (ChatGPT pravi, da je povprečje v ZDA, kjer se sicer veliko vozijo med 48 in 97 km na dan). Ne vidim prav nobenega razloga, da bi brez vsake potrebe vozili večje, težke in drage baterije, če bi jih v celoti resnici uporabili zelo redko. Ker teža baterij pomeni ne le večjo porabo, ampak tudi večjo proizvodnjo omejenih surovin, je po mojem greh imeti nepotrebno velike akumulatorje. Kapaciteta baterij bi tako lahko bila okoli 30 kWh ob teži okoli 50 kg. No, to navedbo bi prav tako bilo izpostaviti preverbi, ker vem, da ne vem zadosti.
Zakaj avto ne bi imel pomožnega motorja, kot ga ima jadrnica?
Seveda je »skromna« kapaciteta baterij možna le ob dodatnem (pomožnem) pogonu. Povedal sem že, pa naj še enkrat, da smo bili jadralci v bistvo od nekdaj najbolj ekološko usmerjeni in ozaveščeni prebivalci tega planeta. Do pojava čartistov je bil pomožni motor vedno le dopolnilni pogon. Da smo uživali v popotovanjih, ker so bila res praktično zastonj. Tako je tudi moč pogonskega motorja (bila) skromna. 10 do 10,5-metrska jadrnica ob ugodnem in res močnem vetru pluje recimo na jadra do maksimalnih 11 vozlov (en vozel je navtična milja – 1.852 m na uro). Motor z le 18 KM pa jo požene maksimalno do 7,5 – 8 vozlov, pri običajni prijetni vožnji s tam okoli 2.500 obrati pa dobrih 6 do 7 vozlov. Izpodrini čolni, ki nimajo osnovnega pogona na jadra, imajo ob tej dolžini motorje s 50 KM in posledično običajno »rinejo« po vodi s kakšnimi 9 vozli. Pri gliserjih pa je pri tej dolžini (prostornini) že potrebno moč motorja nad 200 MK.
Razumete poanto? Električni avto s skromnim dosegom bi lahko imel pomožni motor z notranjim zgorevanjem! Čar je v tem, da bi lahko opravljal vsaj dve funkciji na mah. V primeru daljših voženj bi zagotavljal dodatno elektriko za pogon ter počasnejše praznjenje akumulatorjev. V primeru povsem praznih baterij pa bi zagotavljal še vedno spodobno mobilnost do mesta cilja ali mesta za polnjenje. Vem, da bo kdo rekel, ja saj to imamo v hibridih. Ampak če se ne motim, hibridi nimajo »pomožnega« motorja, ampak kar pravega, dokaj močnega, ki avto praviloma poganja mehansko.
Verjetno bi zadostoval tehnološko dovršeni, pa vendar ekonomsko dostopni tri ali štirivaljni motor s prostornino zagotovo manj kot 1000 kubikov[1]. Deloval bi kot rečeno v dveh režimih:
– Za racionalno zagotavljanje dodatne moči za običajno vendar dinamično vožnjo (ali pa v daljši klanec), kadar bi bila zaloga energija v akumulatorjih manjša od potrebne za vožnjo do predvidenega kraja.
– Samo za pogon avta (preko generatorja) na daljših razdaljah, kjer akumulirana energija ne bi zadoščala niti za vožnjo z majhno porabo energije. Recimo za vožnjo po avtocestah, brez izrazitih klancev. Ob upoštevanju hitrostnih omejitev (večinoma že sedaj na 110, maksimalno 130 km/uro) je potrebna v bistvu zelo majhna moč pogona. Dejansko bi jo lahko brez problemov zagotavljal že omenjeni pomožni motor. Seveda ob veliko manjši možnosti pospeševanja in veliko počasnejšo vožnjo v klanec. Ampak takšna uporaba bi bila res le zelo redka izjema, če res ne bi imel nič več dodatne energije akumulatorja. No, v res najslabšem primeru bi se na neki način prelevil« v voznika tovornjaka. Sam sem imel tudi to izkušnjo, ko mi je v Sharanu z 2. litrskem dizlu odpovedala turbina. Po avtocesti od Benetk je šlo tja do 140 km, v klance Podnanosa pa sem gledal, da nisem preveč oviral tovornjakov. Morda do ideje, ki jo predlagam, brez te poučne izkušnje, sploh ne bi prišel. V praksi bi voznik, ob uporabi informacijske podpore, izjemno redko do konca izpraznili baterije. Ali pa bi se vendarle ustavil na polnilnici!
Kakšen pomožni motor bi potrebovali?
Električni motor bi lahko bil moči najmanj 70 pa do 100 KM, pač odvisno od skupne teže avtomobila in potnikov. Za primerjavo sodobni trivaljni motor vgrajen v Twinga ima ob prostornini 898 ccm 66 KW (90 KM). Seveda pomožni motor ob vožnji samo z elektriko pomeni dodatno mrtvo težo. Vendar pa je njegova masa (ocenjujem, da skupaj z generatorjem ne več kot 150 kg, ker tudi ni sklopke in menjalnika) v bistvu ne bi predstavljal pomembne dodatne teže. Res je, da bo avto potreboval tudi rezervoar za gorivo z recimo kapaciteto 20 do 25 litri goriva. Vendar je to, če se ne motim, še vedno manj kot pa siceršnje teže 2/3 akumulatorjev, ki jih pač ne bomo imeli.
Električni avtomobili porabijo manj energije na kilometer
Pri odločitvi za takšno kombinacijo je pomembno tudi, da je poraba električnih za dobro polovico manjša kot pa klasičnega avta. Porabijo 12 do 16 kWh na 100 kilometrov, kar je prevedeno na nas, ki še nismo povsem na elektriki med 1,4 do 1,9 litra na km. Torej tretjina do polovica porabe energije navadnega avta. Zakaj je klasični avto tako neučinkovit? Verjetno delno zaradi mehanskih prenosov, izgube pri spreminjanju linearnega gibanja bata v krožno gibanje in pa seveda, ker imajo ob delovanju veliko toplotno izgubo.
Da imam verjetno prav, kaže dejstvo, da je nekaj avtov že zasnovanih tako, da ne prenašajo moči motorja preko sklopke in menjalnika, ampak imajo na motor direktno vezan generator, ki poganja električni pogonski sklop. Nisem bil pozoren na vse tipe takšnih vozil o katerih sem zasledil novice, je pa recimo tak Nissan qashqai e-power[2].
Tu pa pride do izraza še ena nesporna prednost pomožnega »motorčka«. Toplotne izgube praktično velik del leta praktične ne bo! Ker jo bomo uporabili za gretje avta. Ravno sedaj je veliko člankov o tem, kako velik problem pri povsem električnih je pozimi, da se ob že tako bistveni znižani kapaciteti akumulatorjev, ogrevanje notranjost avtomobilov. Logično kajti tudi doma za to, če se le da, ne uporabljamo kaloriferjev. Da pa bi porabljali za to energijo iz akumulatorjev … Tako je popolnoma jasno, da bi pozimi pač nekoliko več vozili in ogrevali na pomožni motorček. Skratka dobitna kombinacija. Izguba bi se spremenila v korist!
Avto bi moral biti zasnovan za dolgotrajno uporabo
Avto bi seveda moral biti zasnovan in narejen vsaj za 20 (morda celo 30) letno uporabo. Ob enkratni (no morda dvakratni) menjavi baterij. Seveda to ne bi smel biti noben problem, ker industrija to zmore, pa včasih noče, ker se boji za prodajo. Tu pridemo do znanega paradoksa, ko so voditelji na konferenco v Doho potovali s poslovnimi letali. Seveda se mi postavljaj tudi vprašanje, in je bila tudi nujna množica drugih udeležencev. Namreč ali bomo res začeli delovati tako, da planeta ne bi po nepotrebnem obremenjevali, ali pa bomo o tem samo govorili. Da znamo narediti trajne avtomobile, vemo.
Sem pač eden tistih, ki je svoje avtomobile res uporabljal do konca, oziroma tudi recimo zadnji avto kupil rabljen. Ja, seseda so novi avtomobili polni novosti. Piskajo ti, če preideš sredinsko črto, če imaš kakšnega v mrtvem kotu, ko parkiraš, imaš celo posnetek kamere zadaj, opozorilo, da bi bilo dobro prestaviti v višjo prestavo in še kaj (takega z avtomatskim zaviranjem ob prepreki še nisem vozil). Seveda je vse to koristno in bo razvoj šel še naprej, vendar ali so vse novosti res tako pomembne, da bi menjali avto na vsakih recimo 5 do 10 let (in oddajati na uničenje)? Po mojem globokem prepričanju ne! Torej naredite nam prosim avto, kjer bo karoserija zdržala omenjenih 20 do 30 let, v katerem plastika ne bo postala trda in se lomila, kjer bo pomožni motor brez problemov, tudi zaradi omejene uporabe v optimalnem režimu, deloval vseh 20 do 30 let le ob menjanju olja. Zemlja vam bo za tako zasnovan avro, ki bi ga na koncu še na ustrezen lahek način reciklirali, hvaležna!
Zaključek: Prosim za pomoč, kajti z mojim razmišljanjem je morda (verjetno) kaj narobe, ker niti napovedi takšnega avta še nisem zasledil!
Namen tega zapisa je izzvati vse, ki o tem zadosti veste, da mi poveste, kje se motim. Kajti res tako kot sem zapisal takšnega avta, niti napovedi izdelave nisem zasledil. Torej je čisto možno, da narobe razmišljam. Vesel bi bil, če bi mi razložili, kje v moji logiki je napaka.
[1] Twingo 898 ccm, 66 KW (90 KM); Masa/moč 15,4 kg/kW
[2] Res ima za mene sicer pregrešno močni 140 kW električni motor, ki ga preko generatorja napaja 1,5 litrski trivaljni motor. Več na https://www.delo.si/magazin/avtomobilno/tocimo-bencin-vozimo-na-elektriko/
Igor Kadunc 