Še en žalostni konec ponosa RTV! TV produkcija, pa naj je bila v okviru TV Ljubljana, ali TV Slovenija je imela vrhunske ekipe za prenose športnih dogodkov. Bili so med najboljšimi v Evropi. Najemali so jih za prenose olimpijskih iger (Tokio, Soči…), v smučarskih skokih so bili pionirji pri dobrem pokrivanju poletov. Danes, pa vodstvo RTV ni bilo sposobno zagotoviti, da bi vsaj del prenosov nordijskega svetovnega prvenstva iz naše Planice, realizirali naša ekipa. No, uspeli so se dogovoriti za »lon arbeit«. 16 naših snemalcev bo za kamerami, s katerih bodo šli signali v nemške reportažne avte,
Sposobnost vodenja se ne kaže le pri obvarovanju stroškov in povečevanja zadovoljstva zaposlenih, kar omogoča zavzeto in kakovostno delo. Kaže se tudi pri organizaciji vseh dejavnosti za povečevanje prihodkov. Žal je Andrej Grah Whatmough v celoti pogrnil tudi na tem področju. Kako je v bistvu »zapravil« več kot 500.000 € pri zagotavljanju storitev ob predsedovanju Svetu Evrope leta 2022, ki bi jih lahko sposobnejši vodja pridobil, sem podrobno opisal na svojem blogu https://igorkadunc.wordpress.com/2022/04/06/nenamenska-poraba-vec-sto-tisoc-evrov-najbolj-varovana-skrivnost-javnega-zavoda-rtv-slovenija/.
Na sprejemu po podelitvi Prešernovih nagrad pa sem dobil potrditev, da je RTV v celoti pogrnila tudi pri prodaji svojih produkcijskih storitev za bližnje svetovno prvenstvu v Planici. Za celovito poznavanje in presojo nekaj splošnih osnov. Skozi zgodovino so nacionalne TV začele in dolgo skrbele za prenose športnih dogodkov. S tem so si (pogosto v okviru EBU, starejši se verjetno spomnite uvodne slike in predvsem melodije na začetku prenosa 🙂 ) pridobile pravice prenašanja tekmovanj produciranih v okviru EBU in produkciji lokalnih nacionalnih televizij. Potem pa je prišel »denar, sveta vladar«! Kaj je bilo preje, ali to, da so se za produkcijo usposobile zasebna podjetja, ali pa so mednarodne zveze ugotovile, da lahko s prodajo pravic na trgu, kjer je bila EBU le ena od potencialnih kupcev, zagotoviti bistveno več denarja, je vprašanje, kot tisto o kuri in jajcu.
Kakor koli danes imamo močna produkcijska podjetja, ki imajo celo na skrbi prenose po celem svetu (F1, Moto GP…), in zakupnike pravic za prenose športnih dogodkov. Disney recimo za Olimpijske igre, Infront pa za vse tekme pod okriljem FIS-e. S pravicami pa gre seveda tudi obveza priprave signala za vse zakupnike.
Ko smo zvedeli, da bo Planica dobila svetovno prvenstvo, smo se takoj povezali z organizacijskim komitejem, ki pa so nam povedali to, kar smo slutili, da je dobesedno čisto vse, kar je vezano na pripravo signala in pravice v rokah Infonta. Čeprav so tako produkcija kot programske zadeve, vključene v TV Slovenijo, sem se tedaj tudi sam vključil v pripravo za razgovore. Predvsem zaradi tega, ker je moj svetovalec Marjan Lah dobro poznal ljudi, ki so pred mnogimi leti sodelovali pri zametkih tega, v Milanu lociranega podjetja. Vsak dober manager ve, da so posel ljudje (oziroma dobri odnosi med odgovornimi). Tako smo se dogovorili za sestanek z bivšim in sedanjim vodstvom Infronta in sem Marjana ter odgovornega urednika Gregorja Peternela še pred izbruhom korone odpeljal na uvodne pogovore o možnosti sodelovanja (pred vrati je bila tekma v biatlonu na Pokljuki), predvsem pa produkcije. Kot odlična osnova za sodelovanje je bila dokazana kvaliteta prenosov zimskih prireditev, od deskanja, preko tekem svetovnega pokala v alpskem slučaju, do vrhunskih zelo zahtevnih prenosov tekem na planiški velikanki. Vse pod prenosom odličnega režiserja Deana Čretnika.
Na sestanku se seveda nismo še ničesar konkretno dogovorili. Izpostavili pa smo možnosti, da prevzamemo odgovornost za pripravo signala z vseh prizorišč ali pa vsaj samo s skakalnega dela, kot bolj ali manj pomembni podizvajalec. V tem smislu smo tudi potem začeli priprave za pripravo ponudbe. Vedeli smo, da za pokrivanje celote nimamo ne tehničnih možnosti (s svojimi štirimi reportažnimi avtomobili bi z najemom dodatne opreme lahko pokrili le skoke), ne produkcijskega znanja, predvsem za pokrivanje tekem. Ampak seveda smo vedeli, da bi slednje in opremo lahko našli. Za slednjo smo vedeli, da jo je nekaj dobila HRT, ki je za razliko od Andrej Grah Whatmough znala dobro izkoristiti hrvaško predsedovanje Svetu Evrope. Prav tako smo vedeli, da ima dobro opremo in ekipo ORF ter da so pri prenosih tekov med najsposobnejšimi Skandinavci.
Delo na projektu bi bilo seveda ovrednoteno in bi tako omogočili poceni nakup pravic za prenose na TV Slovenija. Na temo kako priti do dobre pogodbe za produkcijo, smo imeli, kar nekaj pogovorov. Problem, ki sem ga zaznal je bil, da sodelovanje med svetovalcem Marjanom Lahom in predvsem producentom športnega programa ni bilo najboljše. To je pogosta težava, kajti šlo je za udeležence različnih generacij, predvsem pa tudi formalno odgovornega Gregorja Peternela in Toma Tomaiča na programski strani in Jožetom Knezom kot vodje produkcije s »svetovalcem«. Da o tem, da so vsi razem Marjana »spadali« še pod programsko direktorico Natalijo Gorščak, niti ne govorim! Seveda bi, ko bi postala stvar resnično aktualna, ustanovil projektni tim z jasnimi nalogami. Kot sem ga postavil za realizacijo produkcije signala s tekem Evropskih iger v Minsku v veslanju. Tedaj je žal izgleda zadnjič TV Slovenija zagotovila s svojo tehniko in ljudmi snemanje v tujini. In Marjan je z ekipo TV produkcije odlično opravil svoje delo. Dobili smo nekaj denarja, reference in lepe pohvale!.
Prepričan sem, da bi lahko bili ob dobrem projektnem timu v katerega bi bil vključen tudi Marjan Lah uspešnejši pri pogajanjih za svetovno nordijsko prvenstvu. Je pa res, da je kot vodja projekta zahteven in nekaterim to ni najbolj všeč. Še veliko večji pomen bi imelo njegovo sodelovanje po nenadni smrti režiserja Dejana Čretnika septembra 2021. Vedelo se je, da TV Slovenija (še) ne premore režiserja njegovega kalibra. Tako bi bilo verjetno treba iskati celo »izven okvira«. TV Slovenija je imela čas, da bi naredila ustrezen izbor in usposobila izbranega režiserja. Ne vem ali ga je?
No, tako po mojem odhodu Marjan Lah ni postal ne vodja ne član projekta, čeprav se je ponudil oziroma izpostavil glavne izzive Andreju Grahu Whatmoughu in vodji produkcije Sovineku, s katerim ja Andrej Grah Whatmough zamenjal Jožeta Kneza, pod katerim so bili do tedaj odlično realizirani omenjeni projekti. Seveda bi moral pri pogovorih sodelovati direktor TV Slovenija. Ampak veliko časa TV Slovenija sploh ni imela direktorja, ker je Andrej Grah Whatmough brez razlogov odstavil Natalijo Gorščak. Potem je za v.d. postavil človeka, ki se je izkazal za popolnoma nesposobnega. Če sem prav obveščen, se produkcijo signala sploh ni ukvarjal.
Pa je TV Slovenija tehnološko sposobna pokriti Svetovno prvenstvo v Planici? Kot rečeno v celoti zagotovo ne! Že s skoki ki bi bili tako na veliki kot srednji skakalnici (moški, ženski, kombinatorci …) težko. Pa čeprav ima na voljo dva velika in dva manjša »reportažca«. Vsi so sicer bili kupljenih v letih 2012 in 2013, ki so med seboj polno kompatibilni, vendar bi morali iskati dodatno opremo. Če bi imeli prenos, bi se verjetno splačalo kaj dokupiti. Sicer pa bi tako kot do sedaj morali najeti (na primer opremo za super počasne posnetke, potrebno oprema za snemanje s kamero na kablu ali pa primernnega drona…). Sama tehnologija HD je za to tekmovanje in bo verjetno še kakšno leto v redu, čeprav nova tehnologija Ultra HD nezadržno prodira. Tako bodo tudi desetletni reportažci RTV verjetno v dveh, treh letih za mednarodne prenose tehnološko zastareli!
No torej s sklenitvijo pogodbe pa produkcijo prenosov z Infrontom ni bilo nič. Koliko dražje je bil zaradi tega nakup pravic za prenose ne vem. Verjetno je tudi poslovna skrivnost. Koliko bi bila vrednost recimo najema vseh 4 avtov za delno produkcijo tudi ne vem. Zelo megleno se spomnim, da naj bi za najem enega reportažca z ekipo za en dan plačali nekaj več kot 15.000 €. Torej 14 dni po 15.000 € krat 4 dni znese 840.000 evrov.
No, na srečo pa se je izgleda RTV le dogovoril, da bo verjetno skoke realiziralo 16 kamermanov. Kar je v redu, ni pa skoraj milijon evrov potencialnega zaslužka. Koliko bo RTV dobil, koliko mu bo ostalo po plačilu kamermanov, pa ne vem. Če se ne motim, bo produkcijo sicer realiziralo nemško podjetje… Tudi sicer pišem le na osnovi zelo približnih podatkov in ocen, ker svojih bivših sodelavcev s spraševanjem nočem spravljati v zadrego. Naj »pravi« novinarji opravijo svoje delo, predvsem pa pričakujem, da vse napačne navedbe s pravimi nadomesti sama RTV. Mislim, da je prav, da javnost spozna tudi to plat delovanja RTV Slovenija. Bili smo v vrhu sposobnosti produkcije, kje pa so sedaj?
Igor Kadunc 