Po nastopu Dominka Švarc Pipan pred dnevi v parlamentu in predstavitvi njenega počrnjenega povzetka poročila Robertu Golobu vidim, da ne gre drugače, kot da skušam pojasniti zadevo Litijska po metodi KISS (Keep it Simpel, Stupid). Kartko in upam jasno. Seveda ob tem, kar je pel Đorđe Balažević: “Sve drugo su nianse”.
Recimo, da familija ugotovi, da najemanje avtov drago stane. Da je zelo verjetno veliko bolje kupiti lasten avto. Pri tem jih pri prodajalcu čaka dobropis za nakup novega velikega enoprostorca v višini 5 tisoč evrov (vrednost že kupljenega zemljišča). Vendar doplačati bi bilo potrebno še kakšnih 17.000 evrov. Svet družine ugotovi, da tega denarja enostavno nimajo. Ampak dopusti pa, da bi se malo razgledali po rabljenih avtomobilih. Žal pa se trenutno ne prodaja noben vozen rabljen avto. Jih je pa nekaj nevoznih. Ker želijo vsi člani družine najti rešitev za res drage najeme, se člani družine pozanimajo in na trgu najdejo tri avte. Nobeden ni vozen, nekateri so premajhni za 5 oseb … O tem seveda obveščajo poglavarko družine, ki sicer ugotavlja, da denarja res ni, da pa bi se lahko osebno potrudila in obrnila na strica, ki bi verjetno imel razumevanje, če bi se našlo kaj primernega za nakup. Tako poglavarka družine namigne ekipi fantov, da naj za vsak primer pridobijo vse potrebne dokumente, ki bi jih potrebovali ob morebitnem nakupu, in naj skušajo prepričati preprodajalca, da bi še malo spustil ceno. Ker prodajalec vidi, da fantov višina cena (iz različnih razlogov) niti ne zanima preveč, zagotovi dokumente, cene pa nič ne zniža. Seveda prav vsi vedo, da avto ni vozen, niti se ne ve, koliko časa bi popravilo trajalo in koliko bo stalo (groba ocena je, da naj bi stalo 5.000 €; dodano 25.2. na osnovi pozornega poslušanja Tarče 18.1.). Fantje stanje seveda predstavijo na skupnem s strani poglavarke sklicanem sestanku sveta družine.
Potem pa poglavarka družine sprejme neverjetno odločitev. Ker vedo, da je bogati stric polno zaseden in da ima denar za nakup le do 29. 12., se poglavar skupaj s fanti odloči za polno zavajanje bogatega strica. Da ne bi ogrozili pripravljenosti strica, mu nevozen avto predstavijo kot voznega. Ta res v dobri veri čisto na koncu popusti, kajti v pismu mu poglavar družine zapiše, da bo NOV avto velika pridobitev za širšo družino. Seveda vsi v nabavo vključeni fantje in poglavarka družine vedo, da so ga »nasrali«, ampak računajo, da bo pojasnjevanje in odgovore za očitno prevaro več časa kasneje. Upali tudi, da morda ne bo zahteval ugotavljanja odgovornosti. Kot tudi, da bo razumel in dal dodatnih 3 to 4 tisoč evrov za popravilo in registracijo avta. Sicer bo njegovih 6.500 evrov res vrženo stran. Ampak saj ima stric svojo poglavarko družine zelo rad, ker ga je ob resnih napadih druge nečakinje odločno javno branila. In tako bi se zgodba verjetno končala, če ne bi šlo za javna sredstva!
Stric se je po nakupu avta zavedel, da bil zelo lahkomiseln, ker poglavarke družine ni povprašal, ali bo s kupnino 7.700 evrov družina res dobila dober, predvsem pa vozen avto. Posebno, ker se mu je kupnina za nakup voznega avta, zdela izjemno nizka. Pravzaprav je ni niti vprašal, za koliko jim je v končnih pogajanjih o nakupu avta, uspelo znižati ceno. Slaba vest je toliko večja, ker je ravno on naročil vrhovnemu bančniku širše družini, da na vrat na nos v enem dnevu sprosti denar iz rezerv.
Ampak kar je, je! Nevozen avto je v garaži, denarja ni mogoče dobiti nazaj, ker ga je prodajalec že nakazal posojilodajalcu in še kakšnemu prijatelju, ki mu je pri prepričevanju fantov pomagal. Stric, njegova tesna sodelavka in poglavarka so se dobili in se, zavedajoč se dejstva, da afera sega do samega strica, trezno presodili, da bi izkoristili izjemno sposobnost nastopanja in zavajanja poglavarke. Naj ona vso krivdo nonšalántno naprti »fantov«. Sodelavka, ki ima navezave vse naokoli, se je zavezala, da to tudi ustrezno skomunicirala. Tako bodo dobili celo dobitno kombinacijo. Odstranili bodo fante, ki jih stric, pa tudi sodelavka sploh nista nikoli marala. Poglavarka pa bo, ob priznanju, da je sicer odgovorna za šlamastiko, vendar ob tem pokazala na grde, grde, skorumpirane »fante«, v očeh nežnih duš izpadla kot skoraj nedolžna žrtev. In to imajo Slovenci, predvsem pa Slovenke, tako radi! Ker je poglavarka to odigrala res vrhunsko, je nihče, ampak res nihče, ni vprašal, zakaj ni ne Stricu ne drugim povedala, koliko bo potrebno še vložiti v avto in kdaj bi sploh lahko bil vozen. Torej tega, kar vsak kupec avta zagotovo hoče vedeti! Niti ni nihče postavil vprašanja, ali je res stric (in kako) pritisnil na vrhovnega finančnika, da je ta v enem delovnem dnevu spremenil svoje odločno stališče. Kakšen je konec zgodbe. Zamislite si ga sami. Upam pa, da vam je sedaj malo jasnejša zgodba o nakupu avta znamke »Litijska 51«.
Ps.: Ob spremlanju nadalejvanke sem prebiral izjemno poučno knjigo Edvarda Ovna”napetost med VIUDEZOM in RESNICO“, kako so si “kavč poznavalcu korupcije” predstavljali korupcijo, korupciska ravnnaja, pridobivanje koristim drugim, vplivanja in dogovarjnaja za oškodovanje javnih sredastev… Žal so bili med njimi tudi zelo visoki politiki, državni tožilci vodja NPU, sodniki in ja, tudi novinarji, ki so mu tako izjemno zagrenili (uničili) življenje. 13 let se je boril, dokler ni julija 2018 dočakal v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani polno oprostitev vseh obsod. Vmes špabil tudi neppovomočno obsojen na štiri leta in pol zapora. V njigi tudi lepo dokaže, kako zelo malo je zaupati raznim cenilcem. Ko bereš o teh “grdih, grdih korumpiranih fantih” ali pa ” saj to, kdo je kriv in kdo se je okoristil, vedo tudi vrabci na vejah”, kot je zapisal Borko Jerman 15. 2. v Pismih bralcih v Dnevniku, mi gredo res kocine po koncu. kaj res nismo sposobno ločiti zrnj od plev? Da ni popolnom nič važno, kaj je res ampak le kako se pove in kakšen medisjki odmev dobi.
Igor Kadunc 