Biti proti je zelo zoprno. Pa naj si bo biti proti uničevanju javne RTV Slovenija ali proti zapisom ljudi, katerih mnenje je vedno zanimivo, pa vendar včasih po mojem globokem prepričanju napačno. Ob tem imam polno razumevanje za vse, ki so frustrirani, da kljub novemu zakonu p RTV, kljub veliki referendumski podpori, stvari ostajajo enake oziroma se zdi, da gredo še na slabše. Ampak z napačnimi potezami, razmišljanji za katere v pravni državi ni osnove, se frustracije pri mnogih samo povečujejo. Tako sem med prazniki pripravil ta daljši zapis, kot razmišljanje ob kolumni Leona Magdalenca v sobotnem Dnevniku »Tri temeljne zmote o nacionalki«. Imel sem dvom ali to objaviti, ampak tudi zadnja prekinjena seja Programskega sveta me je spodbudila, da objavim moja razmišljanja. Ni nujno, da se strinjate. Ampak ali se zavedate, da od 26. oktobra 2022 ni bili ene priložnosti za diskusijo, soočanje mnenj o RTV. Ne organizirajo jih civilne iniciative, ne stanovske organizacije ne politika. Nasproti pa stoji jasna politika, ki je dobro organizirana. In seveda RTV z arenami. Upam, da se spomnite Kmetičevih besed: »mi se nekaj zmenimo in potem zavrnemo vse kar oni predlagajo«. Poudarek je na »mi se zmenimo!«. Sredinska levica pa se izgleda ni sposobna organizirati niti pri definiranju problema in kaj bi se res dalo narediti.
Ne, ne Magdalenc to pot nima prav! V predstavljanju svojih »treh zmot« se zmoti! Mi je prav žal, ampak ja, tudi spoštovani kolumnisti, ki jih z veseljem berem, se včasih motijo. Sem pogumen ob teh trditvah? Ja, ampak smo ljudje, ki se spoznamo na vodenje, kamor spada tudi poznavanje omejitev delovanja, ker se vse pač ne da! Pa čeprav se morda lepo sliši.
Seveda ob predpostavki, da je Slovenija država, kjer je sodstvo pomembna, enakovredna veja oblasti. Če verjamemo, da o zakonitosti ravnanja odloča sodstvo na osnovi zakonov in drugih pomembnih aktov (v primeru RTV, recimo statuta), potem je treba s tem računati. In pri razmišljanju in pisanju kolumn upoštevati! Pa morda še kakšno objektivno okoliščino.
Zaradi tega, ker imamo sedaj v informativnem programu na prvem in drugem TV Slovenija celo vrsto oddaj, ki niso narejene uredniško profesionalno, ker nam ponujano izdelke novinarjev, ki niso kos svoji nalogi in iz katerih se vse prepogosto vidi navijaštvo, RTV vseeno ni potrebno »zapreti ali pa zrušiti«. Velika večina gledalcev ve in razume, da kvazi uredniki in voditelji vendarle sramotijo le sami sebe. Seveda se to ne bi smelo zgoditi, ampak sistem in ljudje brez hrbtenice (med njimi tudi akademik pa ugledneži, ki so celo že odstopili, ali pa se posipajo s pepelom, kot da niso imeli nič s tem…), so jim to zavestno omogočili. Večina nas še vedno gleda oddaje in razumemo, kaj se dogaja, drugi so se odvrnili. Čeprav tudi pri drugih medijih ni vse, kot bi si želeli.
Popolnoma se strinjam z zapisanim, da »vsi z Urbanijo na čelu« izjemno dobro vedo, kaj počnejo. Večina jih je vojakov za »njihovo stvar«. Urbanija skladno z doktrino verjame, kar je rekel na sejo PS, da se bodo morali gledalci navaditi na spremembe. Da pač Studia City ne bo, bo pa Arena. To, da je Studio gledalo v letu 2022 dokler je še bil 7,1 %, Areno pa le 2,1 % (iz letnega poročila RTG), njega pač ne moti. Ker pomembno je, da oddaj, kot je bil Studio in vseh, ki so jih ukinili, ni več moč gledati! Da so ukinjene!
Žal pa se moram strinjati se z ugotovitvijo, da ker so na delu vojščaki, se lahko vsi »postavljate na glavo, lahko šef vlade in ministrica govorita in grozita«, oni gredo naprej. Dokler še lahko! Morebiti le pridobijo še kakšnega vernika, pokažejo na škandaloznost sedanje vlade! Kajti volitve se bližajo, morda so celo bližje, kot večina misli! Vedo tudi, da se nimajo česa bati, ker so ali bodo zaposleni za nedoločen čas in vodilni nagrajeni z 20 plačami, če jih razrešijo! In potem bodo znotraj svoje »armade« ustrezno razporejeni na nova mesta. Za prihodnost se jim ni treba bati.
Sedaj pa k zmotam. Prva je, da se z novim zakonom z »RTV ne bo pregnala politika«. Se ne strinjam, kajti z novim zakonom, če bo začel veljati »se bo pregnala politika«, ki je bila odločilna. Ne popolnoma, nedokončno, pa vendar se bo njen vpliv bistveno omejil. Da takšnega prevzema ene politične opcije, kot je sedaj, zagotovo ne bo moč priti. Ne delam si iluzij, ker sedanji prevzem ni bil prvi poizkus. Vem iz prve roke! Ko sem postal generalni direktor, ne da bi govoril z enim politikom, sem kaj hitro postal moteč za SMC in ja, saj se verjetno še spomnite, kdo naj bi me (začasno?) nadomestil: Andrej Grah Whatmough! Pa je bil za to kakšen razlog? Sem naredil karkoli narobe? Ne, le RTV so hoteli obvladati! Tako za vsak primer! Seveda je in bo to politiki imanentno. Zaradi tega je uveljavitev takšnega zakona pravzaprav edinstvena priložnost, da se vpliv politike na najvišjem vodilnem in upravljavskemu nivoju zaprejo vrata. Samo upamo lahko, da bodo spremembe zakona prestale ustavno presojo! Po mojem mnenju bi v delu, ki se nanaša na oblikovanje Sveta RTV, pravzaprav morale.
Seveda se lahko delno strinjam z zmoto številka dve. Predvsem je za sedanjo situacijo odgovoren Marjan Šarec, ki pač, ne le, da ni znal računati, ali bolje voditi koalicije, ampak je odstopil, kar se tiče RTV, en mesec prekmalu! Samo toliko je manjkalo do imenovanja 8 članov PS 2020 v DZ (rok za prijavo kandidatov je bil 24. 3. 2020)! Potem se je dobro organiziranemu Janezu Janši odprla avtocesta do prevzema RTV s svojimi 21 člani v PS. Ni se mu bilo treba ukvarjati z zakonitostjo, ker je lahko vse izpeljal popolnoma zakonito. Le pri razrešitvi 3 članov NS, ki jih imenuje vlada, se jim je zalomilo. Ker je bil med razrešenimi člani Matjaž Medved, ki je iskal pravico na sodišču. In jo dosegel! Niso ga mogli razrešiti, ne ker ne bi bilo mogoče, ampak ker ni naredil nič narobe! Za razliko od sedanjih članov NS!
Še vedno pa ne razumem, kako ti, ki se imajo za prosvetljene in ki ne nehajo kritizirati sedanje koalicije, ob tem spregledajo detajl, ki pa je ključen. SDS in sateliti tedaj skušali zamenjati tudi dva člana NS, ki jih je imenoval DZ. Točka na Kadrovski komisiji DZ tistega aprila 2020 je bila že na dnevnem redu. Kljub večini v komisiji so jo umaknili, ker je Služba za zakonodajo DZ jasno in glasno povedala, da DZ ne more odpoklicati od njega imenovanih članov, razen če bi naredili kakšno dejanje, ki bi onemogočilo njihovo imenovanje. To seveda ni glasovanje za generalnega direktorja, ki ni izpolnjeval pogojev za imenovanje (še sodišče se je »mučilo« dve leti, da je to ugotovilo). Ali pa sprejem besedila razpisa, v katerem ni definirano, koliko časa naj bi kandidat pridobival izkušnje za vodenje velikih sistemov. Še manj imenovanja politično kontaminiranih direktorjev in urednikov. Ni šlo tedaj in ne gre sedaj!
Državni zbor nikakor ni mogel odpoklicati 21 članov PS, ki jih je imenovala prejšnja koalicija, ker bi zagotovo uspeli na sodišču, ki bi jim vrnilo mandate z začasno odredno. Kot so jo Medvedu in Majerjevi. Majhna možnost se je pokazala ob razpisu za generalnega direktorja, ki ga je PS objavil, ne da bi Andrej Grah Whatmough preje dostopil. Ampak razrešeni člani bi na sodišču čisto upravičeno trdili, da je na seji prisotni odvetnik Jani Soršak jasno povedal, da to pravzaprav ni problem. Kako bi jim torej na sodišču dokazovali naklepno napačno ravnanje? Odvetnik jim tudi ni povedal, da bi pravzaprav morali določiti, koliko izkušenj vodenja velikih sistemov morajo imeti kandidati. Sam sem prepričan, da bi razrešitev z začasno uredbo sodišča padla v manj kot mesecu dni. Tako, da bi lahko četica lahko mirno nadaljevala svoje uničevanje javne RTV. Ob tem, da bi desne stranke v EU ob polni asistenci slovenskih članic takoj pograbile dejstvo, da bi politika grobo posegal v neodvisnost javne RTV!
Torej je zapisno, da je krivda »zmagovalne koalicije, ki ni po hitrem postopku počistila institucije«, popolna zmota. Zakaj se vedno znava to ponavlja? Obstajajo relevantna pravna mnenja in judikati! Kot vem, so stranke koalicije zelo podrobno preigravale vse možnosti in na koncu prišle do tega, kar mislim tudi sam: ne bi šlo. Uporabljam pretekli čas, ker so se okoliščine v primeru članov NS po 15. 2. 2023 drastično spremenile!
Zakaj stranke koaliciji teh preprostih dejstev ne znajo predstaviti na ustrezen način, mi ostaja popolna uganka. Bojim se, da bodo to nesposobnost komuniciranja, zelo drago plačale!
Ne pristajam tudi na to, da naj bi bil problem RTV uravnoteženost. Da bi bila problem na radiju, praktično nisem zasledil. Kritike so bile vedno usmerjene na TV Slovenijo. Vendar ali res mislite, da bi lahko marca 2020 dosegli oceno zaupanja javnosti samo -4, če ne bi bili predvsem profesionalni in strokovni? A ni bila zaradi tega že v prvem tednu po vselitvi Andrej Grah Whatmough v pisarno generalnega direktorja na tapeti razrešitev Manice Janežič Ambrožič? Do tedaj TV Slovenija ni bila od nikogar! Svoje oddaje sta imela tako Možina kot Pirkovič in z redkimi izjemami so se držali uredniške politike in standardov. Seveda so pri tem vodilni izjemoma upoštevali tudi okoliščine, ki niso šle v korist dosledne profesionalnosti. Kajti glasovanja v primeru razrešitve Ljerke Bizilj, neimenovanju moje kandidatke za direktorico TV, moji razrešitvi pod taktirko Petre Ložar in Jelke Stergel, vedno pustijo negativne posledice. Pridružujem se mnenju tedanjega predsednika PS Mirana Zupaniča, da je tedaj (še enkrat več) zmagalo politično kupčkanje. Ter da po tem, delovanje predvsem TV Slovenija, ni bilo več to, kar bi lahko bilo. Ampak kot rečeno smo pripeljali zaupanje do – 4 %, sedaj pa je na –42 %. Gre za meritev Valicona, ki pove, da v povprečju med možnostjo, da ljudje neki instituciji povsem zaupajo (torej bi bil rezultat +100 %) in popolnim nezaupanjem (-100 %), koliko ljudje recimo zaupajo instituciji.
To kaše na to, da je bila RTV Slovenija na nivoju, kot ga ni imela nobena javna RTV v bivših socialističnih državah! Zaradi tega in splošnih zakonitosti glede upadanja gledanja TV programov se bo na ta nivo kadarkoli težko vrniti.
Trdno stojim na stališču, da bi bilo lahko z uveljavitvijo zakona »vse drugače«! Sedanji prevzem in svetli trenutki »raznih igorjev, jožetov, valentin, vid in nejcev«, so bili mogoči samo in le ob Andreju Grahu Whatmoughu kot generalnem direktorju in nekritični popolni zaslombi (ali ukazovanju) PS. Z dnem uveljavitve sprememb zakona tega ne bo več. Ker vem, da Možina in še kdo zna delati tudi v skladu z uredniško politiko in standardi, nisem za rezanje glav, kar tako. Lahko, da se motim, ampak po mojem se omenjeni prekleto dobro zavedajo, da tako kot so napredovali, lahko tudi nazadujejo. Ne glede na sklenjene pogodbe o zaposlitvi. To zakonodaja omogoča.
Res je, da je prevzem oddaje Intervju ena od najbolj jasnih posledic prevzema RTV, ki so jo skoraj vsi dojeli. Ampak tudi tu je vmešan Andrej Grah Whatmough in njegovi. Jožeta Možino, je v Intervju spustila Ljerka Bizilj, ki je dopustila ne le tega, ampak je tudi postavila Jadranko Rebernik za odgovorno urednico informativnega programa! Zagotovo je imela svoje »razloge«. Če si odvisen od glasov ob izvolitvi … Če sem prav obveščen se urednica Lidija Hren, ni hotela umakniti Jožetu Možini. Potem pa je prišel Andrej Grah Whatmough z darilom 7 dodatnih plač, skoraj 40.000 evrov dodatne odpravnine, in se je strinjala, da jo odpustijo kot višek. Tako je postal Jože Možina urednik, ki nas je razveselil z oživljeno Vido Petrovčič. RTV na srečo ni podlegla tej »smrtni obsodbi« in verjamem, da bo to ena od prvih oddaj, ki bo pokazala, da se je restavracija ugleda TV Slovenija začela.
Seveda pa je vse odvisno od Ustavnega sodišča in potem modrosti članov Sveta RTV. Tu še posebej notranjih članov, kajti RTV bo treba poiskati najboljšega možnega predsednika uprave. Pri tem bo izredno pomembno, da bodo iskali človeka, ki bo izpolnjeval pogoje razpisa (torej da res ima izkušnje iz vodenja, ob osebni integriteti) in ki bi kot vodilo svojega ravnanja postavljal strokovnost in zavezanost standardom. Tako bo »depolitizacije« posledica vrnitve v normalo in ne pogrom. To tudi pomeni, da bo vodstvo RTV podpirala novinarje v zahtevi, da dobijo odgovore na vsa vprašanja politikom! Morda komu zapisano ni najbolj všeč, vendar to je naloga nacionalne RTV.
Verjamem, da razumete, da ta zapis nikakor ne pomeni podpore sedanjemu stanju RTV, niti kot zagovarjanje sedanje politike. Gre za opozorila na to, da se vsega res ne da uveljaviti. Celo bi se lahko štelo, da imajo spremembe 62 % referendumske podpore!
Nekaj podatkov iz Letnega poročila RTV za 2022, ki se že dva meseca lektorira:
Igor Kadunc 