Na seji Odboru za kulturo se je generalni direktor skušal pokazati kot maksimalno kooperativnega, ki tako rekoč pristaja na skoraj vse zahteve stavkajočih novinarjev. To naj bi zapisal v predlogu predlog stavkovnega sporazuma, ki ga je z ultimatom, da ga morajo sindikati sprejeti v roku nekaj ur. (na spletu je bil objavljen v nedeljo 19. 6 ob 10:32). Podpisati pa bi ga morali do ponedeljka do desete ure. Torej bi morali številčni stavkovni odbor proučiti predlog, razmisliti in sprejeti v nekaj urah med vikendom! Ker verjetno tega njegovega predloga razen stavkovnega odbora ne pozna nihče, se mi je zdelo prav, da pokažem kako perverzno je, da ga je podal in ga Odboru sploh omenjal. To in pa sam predlog teksta dokazuje sposobnosti in značaj avtorja. Seveda vam predlagam, da ga preberete, saj je javno objavljen na MMC: https://img.rtvslo.si/_files/2022/06/19/55_412885059524100115_predlog-sporazuma-o-razresevanju-stavkovnih-zahtev-18062022.pdf. Cilj je bil en sam, zagotoviti si še nekaj mesečnih plač in da se izkaže kot zvesti vojak velikega vodja, ki se ne umika.
Pa če gremo po vrsti, kot je zapisano! Kako si sicer razlagati zahtevo, da naj bi sindikati priznali osebni program kandidata Andreja Graha Whatmougha, ki ga je priložil ob drugi prijavi za mesto generalnega direktorja, kot nek akt RTV. In to samo zaradi tega, ker ga je potrdila 21 članska kmetičeva četica. Generalni direktor nima nobene pravice izvrševanja ukrepov iz dokumenta, ki ni akt RTVS. Pa čeprav ga je sam spisal, ali bolje ravno zaradi tega! Poleg tega »Plana vodenja« na osnovi katerega naj bi PS imenoval Andreja Graha Whatmougha za generalnega direktorja ni javno dostopni dokument in predvsem ni dokument RTV. Pravzaprav takšnega dokumenta sploh ni!
Dejstvo seveda je, daRTV potrebuje sanacijski program, kar je med drugim, tedaj, ko sicer še ni bil nujen, zahteval NS 28. maja 2020 in Strategijo razvoja RTV za 2023 – 2027. Sedanja, ki jo je sicer Andrej Grah Whatmough že zdavnaj pokopov predvsem na programskem delu, se namreč konec leta izteče. Zakaj torej potrebuje Andrej Grah Whatmough, da ga bi sindikati priznali za edinega pravega preroka? Morda bi ga, če bi njih in predvsem javnost Andrej Grah Whatmough seznani javnost s Prilogo 7 ob prijavi za mesto generalne direktorja z katero je dokazoval usposobljenost in najmanj 3. leta izkušenj za organizacijo in vodenje večjih organizacijskih sistemov ter problematike RTV dejavnosti za prijavo na razpis decembra 2020, ter enako izjavo, ki jo je priložil k prijavi na razpis za generalnega direktorja letos. Morda bi ga res kdo priznal za preroka, ko bi videl s čim se je pred nastopom ukvarjal? Ampak jih ne bo veliko, saj je ravno zaradi odsotnosti njegovih vsaj triletnih izkušenj vodenja moral v novem, sicer nepotrebnem razpisom ta pogoj odpraviti.
Seveda je tudi jasno, da se noben sindikat ne more strinjati s predlogom generalnega direktorja, da bi v stavkovnem sporazumu določili, da bi se mu podelila neko pravico izvajanje »ukrepov finančne racionalizacije in kadrovsko prestrukturiranje z ugotavljanjem tehnoloških viškov«. Tu gre za osnovni nesporazum v razmišljanju in žal ravnanju generalnega direktorja RTV Slovenija, namreč, da mora javni zavod, ki mora opravljati javno službo in za katerega sredstva zagotavlja ustanovitelj, odpuščati, da bo posloval pozitivno. O čemer sem pisal v prejšnjem zapisu. Torej je sogovornik generalnega direktorja glede zagotavljanja sredstev za delovanje in plačila potrebnih zaposlenih Vlada R. Slovenije oziroma Ministrstvo za kulturo.
Pri tem je potrebno povedati, da ni res, kar je generalni direktor zapisal v predlogu stavkovnega sporazumu, da bi bili potrebni kakršni koli ukrepi finančne stabilizacije predvsem posledica »nespremenjeni višini RTV-prispevka na višini 12,75«! Problem je nastal, ker generalni direktor ni do 12. 4. 2022 naredil nobenega koraka, da bi se resno začel pogovarjati z MK za razreševanje finančne problematike RTV. RTV tudi ne grozi noben akutni in dolgoročni finančni problem, kajti za njegovo delovanje (in finance) v skladu z zakonom odgovarja ustanovitelj! V primeru RTV Država Slovenija. To je bilo izrecno povedano v zaključni besedi tudi pri posvetu pri predsedniku države Borutu Pahorju! Verjetno je problem le v tem in samo zaradi tega, ker je Andrej Grah Whatmough že od vključitve v NS leta 2016 zagovarjal tezo, da mora RTV zmanjšati svoje stroške dela, da bi posloval v okviru s prispevkom prejetih sredstev! Zbudil se je kot rečeno šele po volitvami, ko je vedel, da se s tem ne bo nihče ukvarjal! In celo ni vedel, da bi moram vlogo poslati na MK in ne na vlado!
Prav tako ni res, da bi nastala »potreba po ukrepih finančne situacije« zaradi Sporazuma o reševanje stavkovnih zahtev, kajti v sporazumu je predvideno, da Vlada zagotovi sredstva za višje stroške dela na običajni način! To je ustno potrdil minister Rudi Medved na sestanku z vodstvom RTV in pisno njegov naslednik Boštjan Koritnik. Če vodstvo kot rečeno vse do 12 maja 2022 ni uspelo niti nasloviti zahteve za zagotovitev zagotovljenih sredstev, potem je jasno, da ni kriv Sporazum, ampak nesposobno vodstvo, da bi izpeljalo postopke, ki so potrebni. Pri tem je potrebno povedati, da je bilo v pogajanjih jasno izraženo stališče in vlada temu ni nasprotovala, da podpis sporazuma in višji stroški dela ne smejo povzročiti odpuščanj. Zakaj je torej začel izvajati odpuščanje po programu presežnih delavcev, predno bi uspel dobiti dobil denar, je popolnoma nejasno. In narobe!
Svojo perverznost in nespoštovanje predstavnikov sindikatov in vseh zaposlenih na RTV s tem, ko naj bi sindikalna stran pozivala vlado, da bi uskladila RTV prispevek z inflacijo! Ker bi sindikalisti izpadli neresni oz. popolnoma nevedni. Vlada RTV Slovenija lahko le na predlog vodstva in na osnovi kvalitetne utemeljitve predloga poziva vlado za povišanje RTV-prispevka za do 10 %. Torej manj kot je inflacija od 2011, ki jo v svojem predlogu navaja generalni direktor. Sploh pa v Sporazumu ni nikjer navedeno, da bi moral RTV dobiti denar preko višjega prispevka! Vlado lahko zagotovi razliko (sedaj verjetno okoli 5 mio € letno) tudi s sofinanciranjem manjšinskih programov, ki niso osnovna dejavnost javnih RTV nikjer po Evropi, ampak se povsod večinsko ali v celoti financirajo preko proračuna. Stroški obeh programov narodnosti naj bi bili že okoli 12 mio € letno! Od države pa RTV dobi okoli 2 mio €! Kot rečeno pa je tako vsa odgovornost na ramenih vodstva. In to mora prevzeti vso odgovornost, da se od prevzema vodenja s strani Andreja Graha Whatmougha ni naslovilo tega problema!
Generalni direktor RTV bi se moral zavedati, da seveda ne bo imel pomembnega vpliva na spremembe zakona ali pripravo novega zakona, ker to delajo predvsem organi vlade in strokovne skupine civilne družbe. Najbolj pa se generalni direktor osmeši zapisanim v zadnjem odstavku točke 2. namreč, da naj bi si »v dobri veri prizadeval za uresničitev predlogov sindikata«! Predstavniki sindikata naj bi mu zaupalo po tem, ko je:
- podal lažno izjavo, da ima 3 letne izkušnje vodenja večjih organizacijskih sistemov,
- odstavitvi direktorico TV S brez pravih argumentov in brez soglasja PS,
- predlagal spremembe Statuta, ki predvideva dve uredništvi informativnih programov na TV Slovenija, ne da bi imel za to širši konsenz in zagotovljena finančna sredstva za povečane stroške,
- pokazal popolno nesposobnost zagotovitve izvajanja PPN, zaradi česar bi ga po statutu moral PS že razrešiti,
- na sporen način, ker bi moral od v .d. direktorja TVS zahtevati predlog enega samega kandidata, imenoval odgovorno urednico Jadranke Rebernik (in z minimalno podporo uredništva) ter v. d. urednika MMC Igorja Pirkoviča,
- brez ukrepanja dopustil nedopustne posege Jadranke Rebernik v uredniške odločitve (vsaj Studio City v primeru gostovanja Goloba),
- morda lažno pričal na sodišču pod prisego, kajti njegova izpoved se razlikuje od izjav Natalije Gorščak in Manice J. Ambrožič
Kdor bi karkoli zaupal takšni osebi, bi res izpadel klovn. Krute besede, ampak v dobrem letu dni mu je uspelo popolnoma zapravil zaupanje v poštenost, strokovnost, poznavanje dejavnosti RTV in osebno integriteto.
Smešno postane tudi, ko sebe predlaga, da bi vodil »pripravo strokovnih rešitev« za oblikovanje novega zakona in statuta poponoma neprimerna oseba! Posebno, če naj bi v teh dokumentih zagotovili »depolitizacijo vodenja«, uredniško ter institucionalno avtonomijo. On, ki ga je postavila najprej manjša, nato pa popolna kmetičeva četica! On, ki je ni obsodil direktnih posegov odgovorne urednice, ki ni sposoben zagotoviti pripravo oddaj, ki so opredeljene v PPN. On, ki je gledalce in poslušalce prikrajšal za informativne oddaje in Tednik 20. 6. in se tako za vedno zapisal v zgodovino RTV S, kot generalni direktor, ki mu za gledalce popolnoma nič mar!
Predstavnike sindikata je očitno hotel tudi kupiti s tem, da bi v »svojo« skupino za pripravo predlogov za zakon in statut pritegnili še pet predstavnikov sindikata. Ker bi sodelovanje sindikata v delovni skupini, kjer bi bilo brez problemov preglasovanj, sindikat ne bi imenoval dodatnega člana. Ampak koliko pa je vseh članov, so morebiti sprejeti sklepi zavezujoči za generalnega direktorja. Seveda ne! Glede zakona itak nima nobene teže ne GD ne skupina, ampak je priprava sprememb ali zakona mukotrpno delo strokovnjakov področja in nomotehnike. Pri statutu pa se tako in tako ve, da je povozil mnenje sindikata. Naj najprej premakne vse spremembe, ki jih je predložil PS, NS in jih je na koncu NS že sprejel, kljub nasprotovanju obeh notranjih članov. Takšnemu človeku ne bi zaupal čuvati __, kaj šele voditi strokovno skupino.
Seveda imajo sindikati pravico sodelovati po lastni presoji pri v kateri koli pobudi za spremembo zakona o RTV ali za nov zakon in statuta. Za to ne potrebujejo presvetlega generalnega, ki ni gledal televizije in radia, kot je rekel Kmetič.
Generalni direktor bi tudi moral vedeti, da noben resen sindikalist ne more pristati na to, da bi uredništva in novinarski sindikati ter varuh nekoč v bodočnosti pripravili (skupaj?) poročilo o »tveganjih izvajanja uredniške in poklicne avtonomije, kar bi bilo podlaga za morebitne spremembe veljavnih aktov«
Zakaj ne? Ker se najmanj od Churchilla ve, da če nekega problema ne želiš rešiti, ustanoviš komisijo. Omenjena skupina naj bi bila celo brez predstavnikov vodstva ali generalnega vodstva. Torej je jasno, da ker samo za kupovanje časa, ker na koncu pa akt sprejme GD.
Sindikat in posamezniki smo že povedali primere, kjer so bila zelo verjetno kršena Poklicna merila in načela novinarske etike. Predvsem s posegi v delo uredništev na TV Slovenija in MMC. Sam generalni direktor je tako dva primera, ko je bilo strokovno jasno ugotovljeno, da ni šlo za kršenje, opredli kot kršenje (diploma in cenzura!). Ob tem tudi ni podal odgovorov na javno postavljena vprašanja na zelo verjetno sporno vmešavanja Jadranke Rebernik v primeru Studia City. Namesto sklepov o predvidenih ustanovitvah skupin in komisij pričakujemo takojšnje in jasne odgovore ob konkretnih zadevah.
Kot, da ne bi bilo že dovolj aktov je generalni direktor pristal na predlog, da kar sindikat pripravi Dogovora o izvajanju uredniške in poklicne avtonomije na RTV Slovenija. Kar se mi zdi popolnoma nepotrebno, kajti nikoli se ne bo dalo predvideti vseh primerov. Sploh pa kakšno naravo bo imel ta akt. Saj bi recimo zaradi napačnega interpretiranja dejstev v primeru »diploma« in/ali «cenzura« lahko kar takoj razrešili generalnega direktorja. Kot bi lahko v skladu z zadnjim odstavkom Programskih sandardov, kar takoj brez problemov generalni direktor razrešil (celo prekinil delovno razmerje) z Jadranko Rebernik, ko je skušala preprečiti gostovanje dr. Roberta Goloba v Studio City. Akti se vedno sprejemajo v skladu s pristojnosti in postopki, ki so vedno opredeljene.
Prepričan sem, da bo pri vseh, skladno s pristojnostmi, sindikat (-i) vedno z veseljem sodeloval v skladu z ureditvijo. To, da navede akt, ki ga ni, je še najmanjša napaka (Poklicana merila … so iz leta 2000 in ne 2020, če govorimo o istem dokumentu!). Za ugotovitev, da se je GD maja in junija 2021 zmotil in da naj končno poda odgovore na konkretna vprašanja glede svojega pogleda na ravnanje odgovorne urednice, ne potrebuje več kot teden dni! Je pa seveda za izvajanje obeh aktov, ki urejata urednikovanje, je odgovoren generalni direktor.
Še manj logično bi bilo, da bi opredelitve »pogojev za izvajanje poklicne in uredniške avtonomije« pisali v Kolektivno pogodbo. Lahko se pa GD zaveže, da bo v mesecu dni pripravil predlog sprememb Statuta, ki bi opredelil, da je lahko za odgovornega urednika imenovan le kandidat, ki prejme vsaj 50 % podporo uredništva! In seveda, da se ukine dodatno odgovorno uredništvo na drugem TV programu!
O abotnosti tega, da bi v Stavkovni sporazum zapisali obvezo, da se razpiše in zaposli 10 novinarjev, sem že pisal. Za mene je to sramotno poniževanje intelekta pogajalcev! Enako tudi posebnega Dogovora o kadrovski politiki ni potreben, ker mora biti tudi to področje sestavni del Sanacijskega programa in Strategije razvoja RTV za naslednje petletno obdobje. In na tega daje mnenje tudi Svet delavcev in sindikati. Torej naj se le zaveže iskati konsenz. Če seveda, kot sem že zapisal, njegova beseda kaj velja.
Zaradi tega bi bilo dobro, da generalni direktor predvsem zelo jasno pojasni, ali ima RTV veljavno (pravilno sprejeto) prilogo k sistematizaciji delovnih mest v kateri se določa število potrebnih delovnih mest po enotah in kakšna so odstopanja od dejanskega stanja, če je sprejeta. So bili v njem opredeljene nove zaposlitve na Drugem? Če pa ni, naj no pripravi do 30. 9. 2022, ker je to osnova za kakršnokoli razporejanje, zaposlovanje in odpuščanj zaposlenih.
Poniževanje umskih sposobnosti je tudi pisanje o pričetku pogajanj o zviševanju plač najnižjih razredov, bi se že lahko že zdavnaj začela z vsemi tremi reprezentativnimi sindikati. Še huje pa je, da je v sporazumu zaveza, da se sindikatom za ves čas trajanje tega sporazuma prepove komuniciranje z javnostjo! Pri tem pa je z javno objavo, če se ne motim, Andrej Grah Whatmough kršil dogovor, da se o vsebini pogovorov ne govori. In delovni predlog stavkovnega sporazuma zagotovo tak dokument je.
Skratka predlog sporazuma je imel res samo en namen, zavlačevati in ker novinarji nimajo ne traktorjev ne kamionov na ta način zvodeneti udarnost stavke. Da si ne želi sklenitev dogovora je jasno tudi povedal z napadom na svoje sogovornike. Namreč po njegovem “gre le za to, da bi dobro plačani novinarji zamenjali nas, mnogo manj pa jih zanimajo najnižje plače”! Seveda se sogovornikom, ki si ga užalil, še veliko težje karkoli dogovoriš. Veliko bolje bi bilo, da bi pokazal vsaj osnovni bonton, če že ne spoštovanje.
Igor Kadunc 