Glavna obravnava v sporu glede pravilnosti sklepa o imenovanju Andreja Graha Whatmougha za generalnega direktorja RTV Slovenija januarja 2021 na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani se je 9. 6. 2022 zaključila. Sodba bo posredovana naknadno.
Februarja 2021 sem vam posredoval vabilo na pogovor s »sporočilom za medije ob vložitvi o izpodbijanju sklepov o imenovanju Andreja Graha Whatmougha« za generalnega direktorja. Danes se je zaključila obravnava pred delovnim sodiščem in sedaj je na senatu, da presodi glede izjemno pomembnega vprašanje: ali je iz teksta razpisa za generalnega direktorja razvidno, ali mora kandidat pridobiti izkušnje za organizacijo in vodenje organizacijskih sistemov z najmanj 3 leta z dela, ki bi mu te izkušnje dalo, ali pa jih lahko, tako kot skuša dokazati RTV, pridobi izkušnje vodenja tudi s tem da študira, da vodi enoosebno družbo in da vodi Nadzorni svet RTV (v nadaljevanju NS) RTV se namreč »obeša« na to, da v razpisu ni zapisano, da bi moral imeti 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem mestu.
Sedaj se ve, da je usposobljenost za vodenje Andrej Grah Whatmough izkazal z zaključenim študijem na Pravni fakulteti in poslušanjem predavanj na podiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti. Ob tem pa naj bi, po mnenju Andreja Graha Whatmougha in RTV, izkazoval pridobitev izkušenj z organizacijo in vodenje s tem, da je bil več kot desetletje direktor dveh podjetij (brez zaposlenih), ki jih je vodil in znotraj njih organiziral delo (le čigavo?), da je bil en mandat član NS Meta Ingenium d.o.o. in da je bil dobrih pet let član NS RTV. Od tega dobri dve leti predsednik!
Sedaj bo senat sodišča presojal, ali je dejansko lahko ob tem pridobil 3 leta izkušenj ali ne.
Seveda je tu v osnovi problem. Namreč ali ko delaš recimo 3 leta v svojem podjetju, ne da bi recimo vodil kogarkoli, dobiš »najmanj 3 leta izkušenj«. Ja, seveda se semantično ne izide! Če bi koga vodil 3 leta bi imel 3 leta izkušenj vodenja. Če pa samo vodiš samega sebe in bereš knjige o vodenju, pa ne moreš dobiti 3 let izkušenj, ampak si 3 leta bral teoretične tekste o vodenju! Na srečo je znana sodna praksa, da morajo sodišča po razsodbi Vrhovnega sodišča[1] »dognati smisel in namen neke določbe« in verjetno res ni dvoma, da se tri leta nanašajo na opravljanje dela v katerih se pridobiva z organiziranjem in vodenjem. In ne »s sanjanjem o tem«! Da pravzaprav s tem ne bi smelo biti nobenega problema, se vidi tudi iz pravnega mnenja, ki je na RTV[2]. Namreč na jasno vprašanje, kakšna je pravna razlaga razpisne zahteve »najmanj 3 leta izkušenj za organizacijo in vodenje večjih sistemov« v mnenju ni niti z besedico omenjeno, da naj tu ne bi šlo za dejanske (delovne) izkušnje.
Da to ni sporno in da dejansko gre za »delovne« izkušnje, se lepo vidi tudi iz dveh navedenih judikatov v omenjenem mnenju. V prvem je jasno zapisano, da kandidatka na delovnem mestu višje svetovalke II ni mogla pridobiti ustreznih delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih[3]. Drugi je še bolj primerljiv, namreč, da je moč pet let delovnih izkušenj z ustreznimi organizacijskimi in upravljavskimi znanji pač, pridobiti samo na delovnem mestu, na katerem bi si pridobil ustrezna organizacijska in upravljavska znanja. Tako se tega ne more pridobiti na delovnem mestu vodenja trgovine, če se v razpisnih pogojih predvideva organizacijska in upravljavska znanja, ki so potrebna za vodenja bolnice s 700 zaposlenimi. Tako pač pogojev kandidat ni izpolnjeval[4]. Zakaj odvetnik Tekavc in tedanja vodja Pravne službe, ki sta bila na seji razpisne komisije, tega nista povedala[5] in razložila, pa si lahko vsak sam misli.
Dodatni problem je, da sodišče ne bo moglo ugotoviti dejanskega stanja glede odganjana na seji razpisne komisije, ker pod prisego nekdo ni govoril resnice (oziroma se ne spomnijo čisto dobro). Nekdo naj bi na seji imel v roki papir in je govoril, da SDH pri presoji izkušenj upošteva tudi obdobje v nadzornih svetih družb. Tako je bilo tudi preneseno do novinarjev Dnevnika. Tam naj bi celo od SDH pridobili neuradni dokument s takšno vsebino. Namreč, da »naj bi bilo vodenje NS enakovredno »vodenju velikega sistema« in naj bi ta dokument imeli na RTV. Če to drži, bi to pomenilo, da ga je nekdo pridobil, in se pri tem verjetno celo skliceval, da ga potrebuje za RTV.
Ko sem sam zaprosil za »uradni dokument«, če obstaja, sem 5. 2. 2021 dobil zagotovilo, da takšnega stališča v njihovih uradnih dokumentih ni. Ampak oseba, ki naj bi vehementno to trdila s papirjem v rokah (ki pa ga ni pokazala drugim) pa prav tako pod prisego izjavlja, da ona ni imela na seji nobenega papirja). No, seveda se je po hodnikih in med člani govorilo, da tak papir (stališče) SDH dejansko obstaja. Morda bo počasi kaj več zvedelo, kaj se je dogajalo na seji komisije.
Problem seveda je, da so 4 od 5 članov razpisne komisije na PS glasovalo za Andreja Graha Whatmougha! Če bi se tam samo malo posvetili v vsebino navedb v Prilogi 7 k njegovi prijavi, bi pač kaj hitro ugotovili, da ni navedel nobenih referenc in predložil nobenega dokazila, da bi počel karkoli, pri čemer bi si pridobival izkušnje vodenja.
Razpisna komisija leta 2010 je ravnala drugače, namreč tedaj so za enega od prijavljenih kandidatov ugotovili, da mu izkušenj iz vodenje družbe M… d.o.o. ne morejo upoštevati, ker iz »sodnega izpisa ne izhaja, da je bila družba .., katere direktor je bil, večji organizacijski sistem«. Tako padejo v vodo tudi navedbe RTV, da naj bi si določila razpisa v preteklosti razlagali široko, ne tako striktno. To naj bi veljalo celo za merjenje časa. Namreč Andrej Grah Whatmough celo ni bil 3 leta predsednik NS.
In tako pridemo do bistva. V postopku pred Upravnem sodišču, ki je presajalo o zamenjavah predstavnikov v NS, ki jih imenuje vlada, so Milosavljević, Bašić Hrvatin in Petković jasno povedali, da »potrebujejo javne RTV ustrezno pravno varnost, jasen pravni položaj in omejene možnosti vsakokratne oblast, da posega v njeno delovanje. V to sodi tudi zagotavljanje kadrovske pravne varnosti in čim večje stopnje neodvisnosti”. Točno o tem gre sedaj beseda. Ali smemo, ne samo jaz, ki slučajno imam pravni interes, ampak vsi plačniki zahtevati od organov upravljanja in nadzora, vsaj in samo striktno spoštovanje tega istega zakona po katerem moramo plačevati RTV-prispevek?
Ne smemo pozabiti, da so bili 4 od 5 članov komisije imenovani s strani Janševe koalicije, da je vseh 8 imenovanih članov, v maniri, ki jo je tako lepo pojasnil Slavko Kmetič v na Nova24TV predvajanem pogovoru, glasovalo za Andreja Graha Whatmougha!
Ker pa so se Andrej Grah Whatmough in štab prevzema RTV zavedali nevarnosti, da bi sodišče sprejelo sklep, da je bilo imenovanje nezakonito, so šli v nov razpis na mesto GD, ki pa je bilo že zasedeno. In da ne bi bilo problema s časom pridobivanja izkušenj vodenja, so v razpisu sedaj zapisali, da ni potrebno imeti niti dneva dela, kjer bi pridobival izkušnje vodenja, saj je Andreju Grahu Whatmoughu zadostovalo že »lastnoročno podpisana izjava s seznamom referenc, ki dokazujejo usposobljenost in izkušnje za organizacijo in vodenje večjih organizacijskih sistemov ter poznavanje RTV«. Le zakaj so šli to spreminjati, če pa naj bi že sedaj to isto zadoščalo in je bilo navajanje 3 let očitno lapsus.
Seveda pa ne gre prezreti še ene malenkosti. Če je prej tekst razpisa PS predlagala imenovana razpisna komisija, je sedaj predlog teksta predložil kar Andrej Grah Whatmough ali pa predsednik PS Gregorčič.
Seveda nisva ne jaz ne odvetnik niti z besedo namignila na to, kaj se zgodi, ko postaviš na odgovorno funkcijo človeka brez izkušenj vodenja in ki ga ti, ki so ga sporno postavil, v celoti obvladujejo. Ker to za odločanje sodišča ne sme pomeniti nič
Ljubljana, 10. 6. 2022
[1] Sklep II Ips 393/2010: »Jezikovna razlaga je praviloma res temeljni razlagalni argument, pri katerem se s pomočjo jezikovnih pravil išče jezikovni smisel pravne norme. Vendar pa smisel jezikovne razlage ni v njeni dobesednosti oziroma njenem mehaničnem razumevanju, pač pa ta razlaga pomeni zgolj izhodišče in jezikovni okvir, ki ga pomensko določajo in soopredeljujejo ostale uveljavljene metode razlage.« »Tako teleološka in sistemska razlaga, katerih cilj je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu zakona in pravnega sistema kot celote, narekujeta zaključke, kot jih je napravilo sodišče druge stopnje.«
[2] Žal ni IJZ, ker gre za »avtorsko delo«, si ga pa lahko greste na RTV pogledati.
[3] Višje delovno in socialno sodišče Pdp 1/2013
[4] Višje delovno in socialno sodišče Pdp 299/2008
[5] Ob tem, da se ne, ali je predsednik komisije spregledal e-sporočilo z mnenjem, ki ga je na dan seje ob 9:15 poslala Sabina Muratović. Kakorkoli mnenje člani komisije očitno niso videli.
Igor Kadunc 