Grožnje Marcela Štefančiča ne Jadranki Rebernik ne sodelavcem ni bilo

Bil pa je odločen poziv za normalno urednikovanje z vključitvijo novinarjev in urednikov v delovanju uredništev na TV Slovenija. Vodstvo samo je v odzivu zapisalo, da si želi dialoga! Torej je poseg v oddajo s katerim kršijo veljavni programsko produkcijski načrt le izvajanje aktivnosti iz basni o žabi. Upajmo, da eno zadnjih.

Ali ima »generalno vodstvo” in »Vodstvo informativnega programa Televizije Slovenija« Marcelov dvakrat ponovljen poziv, da naj se uredništva usedejo, upravičeno za grožnjo? Kako hudiča, če pa hoče ravno to, kar naj bi »generalno vodstvo zapisalo« spodbujalo: »spoštljiv in argumentiran dialog«! In je, če držijo navedbe iz Večera, Jadranka Rebernik vzela njegov poziv na dialog po uredništvih kot osebno grožnjo njej? Osnovno vprašanje torej je, kaj urednikovanje je in kako se izvaja. Je umik pripravljenega prispevka s povsem upravičeni izjavi o uzurpaciji RTV s strani določenih oseb, dopusten ali nedopusten uredniški poseg! Dejstvo je, da je Marcel povsem pravilno navedel avtokratski prevzem RTV, je 27. 3. 2022 povsem jasno potrdil Slavko Kmetič! Sedaj vsi vemo, da se njih 21 članov Programskega sveta RTV pred sejami dogovori, da se sprejme samo tisto, kar se dogovorijo z vodstvom programskega sveta in generalnega direktorja in da mora potem Andrej Grah Whatmough, ki je bil za to (na novo) imenovan, izvesti. Povedal je tudi, da je v pogostih stikih z Jadranki Rebernik, ki mu je zaupa, da je novinarji ne ubogajo. Torej je šlo za ob črtanju izjave Marcela v Dnevniku za povsem neupravičen poseg urednika. S tem se mora odgovorna urednica pač soočiti, če to ni celo sama naredila.

Ampak dajmo pogledati, kaj je Marcel resnično rekel: »Jaz zdaj ko poslušam gledam in vidim, kaj se dogaja na nacionalki zadnjih mesec. Jebeno več nas je kot njih. Njih je samo ene par. In točno vemo kateri so. In ne vem zakaj se po redakcijah ne usedemo. Zakaj se ne usedemo? In ko pride on (povedano nerazumljivo, na pa na N1 je povedal, da naj bi to rekla Jadranka Rebernik, ko je prišla na uredniki sestanek) not in pove: “Goloba ne boste imeli!” Rečemo: »mel ga bomo«. Seveda ga bomo mel! Nam je bilo rečeno, da ga ne smemo met. Pa smo ga mel. Zakaj ostali tega ne naredite?« Kje je tu grožnja? Je lahko grožnja poziv na normalno delo v uredništvih, kjer bi odgovorni urednik ali njegov somišljenik na sestanku uredništva skušata argumentirati, zakaj naj ne bi v neki oddaji imeli tega in tega gosta? Ali Jadranka Rebernik misli, da naj novinarji in uredniki oddaj ne bi smeli odločati, da se posameznika, ki je še kako zanimiv za javnost, povabi v pogovorno oddajo? To je za Jadranko Rebernik »grožnja« in to tako močna, da voditelj, ki je dosegel kultni status in za katerega tudi nekateri “desni” pravijo, da je bil sicer naporen, »vendar spoštljiv sogovornik in pošten moderator, ki rad vidi, da si gost izbori besedo« (Martin Nahtigal; Domovina, Pogledi; 4. maj 2022). Celo več, da je recimo Nahtigal zapisal, da je »z užitkom gostoval v oddaji in zagovarjal drugačen pogled na aktualno politiko in svet«! Da mu je bilo »intelektualno sabljanje z Marcelom pred in za kamero v zabavo in predstavlja največji intelektualni izziv slovenskih političnih oddaj«. Je to za domet razmišljanja Jadranke Rebernik preveč?

V nadaljevanju je Marcel še povedal, da »to počnejo trije, štirje. Nas je več, bistveno več. Zakaj potem živimo in se obnašamo kot manjšina«. In to pridemo do bistva. Funkcija ti nikoli ne prinese avtoritete! To imaš zaradi kompetenc in znanja. Ali pa je nimaš! Kako je s tem pri Jadranki Rebernik se ve, ker so jo v zadnjih dobrih štirih letih dvakrat ocenjevali njeni sodelavci. Kar 68 % odstotkov uredništva, ki so  glasovali, se je v začetku leta 2018 strinjalo z mojim predlogom za njeno razrešitev (predlog mi je podala direktorica TV Slovenija dr. Ljerka Bizilj). Na glasovanju sedaj ob njeni kandidatur pa je zanjo glasovalo, če so moji izračuni pravilni, le 13 zaposlenih, 8 zaposlenih pa je bilo mnenja, da sta primerna oba s Prekom! Torej ima nesporno podporo 13 oseb od 139 članov uredništva! Marcel je torej le povedat tisto, kar je splošno znano: Jadranka Rebernik nima skoraj nobene podpore kolektiva, ki naj bi ga vodila!

In sedaj pridemo do tega, zakaj v uredništvih ne obstoji komandna linija vodenja gojenca akademija za rezervne oficirje v Bileči? Zaradi tega, ker so čim bolj neodvisni mediji pomembni za razvoj demokracije. Zaradi tega je v prvem odstavku 18. člena Zakona o medijih določeno, da mora izdajatelj ob imenovanju odgovornega urednika pridobiti mnenje uredništva. Tudi če gre za čisto privaten medij. Seveda privatne medije mnenje v ničemer ne zavezuje. Žalostno pa je, da se je po zakonski odpravi obveznega pozitivnega mnenja v primeru RTV leta 1999, ni našlo načina, da bi bilo za imenovanje potrebna vsaj neka precej visoka podpora ali pa kakšen postopek, ki bi preprečeval, da bi postali uredniki ljudje, ki jim recimo zaupa manj kot 25% tistih, ki glasujejo.

To je v primeru RTV še posebej pomembno, kajti v uredništvih so v veliki večini izkušeni novinarji in uredniki, ki se zavedajo poslanstva javne radiotelevizije. Predvsem pa se poznajo in spoštujejo najvišje novinarske standarde. Tako recimo ne poročajo o sumljivo lansiranjih aferah, če za to dovolj osnov. Dovolj so tudi izkušeni, da vedo, da se lahko oziroma morajo upreti pritiskom. Še posebej, če prevzame vodenja uredništva nekdo, ki me ne zaupajo. Če se bolj kot urednik, pokaže kot politični delavec. Tako ostane le vprašanje, ali konfliktno stanje s spornim imenovanjem Andrej Grah Whatmough povzročil namenoma, ali te notranje dinamike ni poznal? Po mojem verjetno oboje.

In še nekaj besed o dodatni izjavi »generalnega vodstva«, da so v zreli demokraciji takšni napadi in pritisk na novinarko Vido Petrovčič nedopustni. V celoti se strinjam, da je to nedopustno. Vendar, ali »generalnemu vodstvu« ni jasno, da nismo zdrava demokratična družba? Kajti, če bi bila, zagotovo noben generalni direktor ne bi predlagal za odgovorno urednico osebo, ki ji v najboljšem primeru zaupa le 22 % kolektiva, ki naj bi ga vodila! V zdravi demokratični družbi nobeno vodstvo zaradi pozivov k pogovoru, pa četudi so izrečene v obupnem kriku, da naj se vendarle tudi v informativnem programu TVS začnejo pogovarjati, kot se recimo zmorejo na Radiu Slovenija, ne bi začelo maščevalni pohod. Proti osebi, ki mu daje vse priznanje recimo tudi “desni intelektualec” z besedami, da mu je predstavljalo »intelektualno sabljanje z Marcelom pred in za kamero v zabavo in največji intelektualni izziv slovenskih političnih oddaj« (Domovina, isto tam).

Žal mi je, da se je pojavilo v kontekstu odpovedi sodelovanja z Marcelom ime Vide Petrovčič! Ampak zakaj vodstvo in ona sama ni enostavno rekla, da je to pač »lažna novica« in vse bi utihnilo. Problem pa vendarle nastane, če je morda res pristala na to, da bi prevzela vodenje Studia City. Tako kot bosta imela problem Marko Milenković in Gašper Petovar (oba še do nedavnega novinarja na Planet TV), če sta pristala na to, da bosta vodila Studio City v vmesnem obdobju. Tu gre pač za osebno odločitev, ki prinese določene posledice. Zagotovo veliko gledalcev takšne ljudi doživlja, upravičeno ali ne, kot stavkokaze. Tako pač je!

Izpostavljeni zaposleni na RTV so (tudi jaz sem bil) prepuščeni na milost ali nemilost gnojnicam na družabnih omrežjih. Temu enostavno ne moreš ubežati. O tem sta odkrito govorila Erika in Manica in sem se v zaščito napadenih odzivov tudi sam. Tudi, kot so neke čudne izjave prihajale preko tvitov visokih politikov! Kdor tega ni sposoben prenesti, se je pač odločil za napačen poklic, ali pa je povlekel napačne poteze. Žal ni mehanizma, ki bi izpostavljene, pa naj bodo levi ali desni, zaščitil. Seveda, dokler to ne preraste v resne grožnje, ko je nujno zadeve predati v roke policije.

Ampak, kdorkoli bo skušal nadomestiti Marcela, ker ni všeč Jadranki Rebernik, bo imel ta problem. Moj skromen nasvet je, da naj svojo ambicioznost skušajo doseči v novih oddajal. Čevlji Marcela Štefančiča so enostavno preveliki. S tem bi tudi jasno pokazali, da se jim zdi prav, da se odlični voditelj vrne na TVS! S tem bi tudi dali edini pravi odgovor o poniglavosti odločevalcev in načinu izvedbe.